Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. marec 2023 ― Samostojna razstava Logaritmi ekspresije združuje slikarska dela iz umetnikovih serij Podtaknjenci, Navzkrižja dilem in Nebeške črvine, katerih dela odlikuje enoten vizualni koncept dinamične igre računalniško koncipiranih vzorcev v kombinaciji s strupenimi fluorescentnimi barvami. Hipnotični učinek krepijo oblikovanje v programu za 3D-animacijo in izvirni tehnični postopki, računalniško dopolnjene ideje pa so nato v tehniki olja precizno preslikane na slikarsko platno. Umetnikova neomajna vnema po tehničnem razvijanju in vizualnem izpopolnjevanju je povzročila nastanek najnovejše serije v obliki manjših formatov, imenovane Nebeške črvine. Serija se od prejšnjih del razlikuje v uporabljeni tehniki, saj je Kobal zaradi želje po še izrazitejšem prikazu detajlov in močnejšem vizualnem učinku, svoje spretne slikarske poteze nadomestil z uporabo tehnike računalniške monotipije na platno. Avtorjeva unikatna tehnika potencira hipnotično valovanje mrežastih struktur v ozadju, ki jih kontrastno prekinjajo puhasti renesančni oblaki. Nebeške gmote oblakov v tej seriji, kakor tudi v prejšnjih, s svojo mehkobo umirjajo in harmonizirajo sicer močno ekspresivna dela. Razstavljena dela lahko razumemo tudi kot zrcalo družbi, saj se dotikajo aktualnih politično-socioloških problematik. Srh vzbujajoči triptih Triglavski kiklopi, na primer, pretresa vprašanja svobode, demokratičnosti in zasebnosti slehernika v današnji družbi. Mitsko bitje Uroboros, kača, ki jé svoj rep, reflektira ujetost družbe v lastne ponavljajoče se vzorce, hkrati pa govori o konstantni ciklični naravi življenja, v kateri smrti vedno sledi ponovno rojstvo. Takšen preplet nasprotujočih si polov, tako vizualnih, kakor vsebinskih, je v umetnikovih delih vseskozi prisoten. Problematika tehnologije in virtualne resničnosti, ki prodira v človekov naravni prostor, je še izraziteje nagovorjena v najnovejši seriji, kjer nebo nadomešča računalniška matrika, izkustvo prave narave pa ostaja zgolj v bežnih oblakih lebdečih zno

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. marec 2023 ― Barbara Jurkovšek izhaja iz klasičnega štafelajnega slikarstva, vendar le-to njene ustvarjalnosti ne definira kot tradicionalne, saj predstavlja zgolj izhodišče njenega dela. Njene umetnosti ne zaznamuje nostalgično vračanje v preteklost. Umetnica obravnava tekoče teme tako, da sodobno umetnost na razumljiv način približa širšemu krogu publike, ki mu sodobne likovne vsebine in prakse sicer niso razumljive. Z likovno interpretacijo znanosti si umetnica želi v sodelovanju z raziskovalkami_ci likovni svet približati tudi znanstveni sferi. Njeno delo izhaja iz razmisleka o sodobnosti ter tako ostaja aktualno in navdihujoče. Ideološka izhodišča, ki jih kot ustvarjalka in kot človek vidi kot ključna, so varovanje narave, spoštljiv odnos do vseh živih bitij brez predsodkov do drugih bioloških vrst in nasprotovanje vsem oblikam nasilja. V skladu z le-temi avtorica v svojem umetniškem izrazu pogosto posega po tehniki recikliranja, ki jo vidi ne le kot vir estetske inspiracije, ki bogati umetniški izraz, ampak tudi kot nujnost, ki prispeva k bolj uravnoteženi prisotnosti človeka na zemlji in k neškodovanju drugim živim bitjem. Recikliranje je zanjo orodje, ki lahko vsaj malo umiri onesnaževanje materialnega (in z nasprotovanjem potrošniškim praksam tudi duhovnega) sveta. Z uporabo recikliranih (plastičnih) materialov avtorica afirmira umetnost kot demokratično prakso, ki je lahko dostopna vsakomur. Z izbiro materialov in motivov ter z živahnimi barvami poslikave, ki se spogledujejo s kičem, briše meje in ugovarja razlikovanju med t.i. nizko in visoko umetnostjo, ki sta sinonima družbenega statusa. Takšna umetniška praksa je način, kako graditi enakopravnejši prostor tako v kontekstu umetnosti kot tudi širše z upoštevanjem temeljnih vrednot, ki kličejo po trajnostnem razvoju, v katerem so upoštevana vsa bitja. Umetničin vključujoč in egalitaren pogled na življenje postane izrazit v kontekstu njenega pogleda na naravo. V svojem delu zavrača dominantno, hegemono pozicijo človeka